V petek, 17. junija 2016 smo se prostovoljke naše župnijske Karitas udeležile romanja v neznano, ki ga je organizirala škofijska Karitas Celje.
Iz Polzele smo se z avtobusom in udeleženci iz mozirske, polzelske in šempetrske Karitas pripeljali k cerkvi sv. Neže v Libojah (sodi v Župnijo Griže), kjer smo bili prisotni udeleženci iz cele škofijske Karitas deležni pogostitve z zelo okusnim golažem in drugimi dobrotami.
Seveda smo si cerkev sv. Neže ogledali in ob pripovedovanju župnika iz Griž izvedeli, da so cerkev začeli obnavljati in povečevati pred natanko 30. leti, leta 1986.
Našo pot smo nadaljevali proti Petrovčam, kjer je bila v baziliki Obiskanja Device Marije slavnostna maša, ki jo je daroval vodja škofijske Karitas gospod Rok Metličar.
Bazilika ima v tem letu 2016, izrednem letu Božjega usmiljenja, sveta vrata Božjega usmiljenja, skozi katera smo tudi vstopali.
Notranjost bazilike nas je očarala, saj je resnično prava galerija umetnosti. Polna je fresk, ima kar 7 oltarjev – poleg glavnega oltarja levo in desno v stranskih kapelah po 3 oltarje, med katerimi je en oltar celo še iz 17. stoletja – in mnogo slik. Znamenite so tudi njene orgle, kakršne imajo tudi le še v koprski stolnici. Zvedeli smo tudi, da letos dominikanci slavijo 800. obletnico. Iskrene čestitke!
Veliko več si lahko preberete na spletnih straneh Bazilika Marijinega obiskanja. (http://zupnija-petrovce.rkc.si/petrovska-bazilika/)
Po prijaznem okrepčilu in prijetnem druženju pred baziliko v Petrovčah smo pot v neznano nadaljevali proti Žalcu. Severno od Žalca smo po cesti proti sv. Jedrt nad Gotovljami prispeli na končni cilj.
Peš smo se povzpeli še na hrib z romarsko cerkvico sv. Jedrti,
od koder se nam je ponudil razgled na panoramo tega dela Savinjske doline z okoliškimi hribi.
Kot zanimivost naj omenimo, da ima prezbiterij te cerkvice poznogotski križnorebrasti obok. Stranska oltarja sta iz srede 17. stoletja.
Naše romanje smo zaključili s piknikom pri Lovski koči Gotovlje. S polnimi želodčki mesa na žaru smo se odpravili nazaj proti Polzeli, kjer smo se poslovili od drugih udeležencev župnijskih Karitas, in nato od tam v poznih večernih urah srečno prispele v Velenje.
Vseskozi nas je spremljala dobra volja, napetost pričakovanja neznanega cilja, sproščeno kramljanje… Obogatene s prejetimi darovi in doživetji svete maše v baziliki ter vtisi iz cerkve sv. Neže in cerkvice sv. Jedrti, kakor tudi s prejetimi blagoslovi, smo sprejele sklep, da se naslednje leto spet odpravimo na romanje v neznano…
Zahvala dragemu Bogu in škofijski Karitas Celje!
Senka Karlovčec
