SVETI ANDREJ V ŠALEKU

 

Cerkev sv. Andreja stoji v naselju Šalek v Velenjski kotlini. Zaradi svoje odličnosti spada v sam vrh umetnostne in zgodovinske dediščine Šaleške doline. Prvič se omenja leta 1436.
Sedanja stavba je nastala med letoma 1510 in 1516. Najprej je obsegala le dvopolno pravokotno ladjo in enopolni prezbiterij s triosminskim sklepom. Notranjščina je že od začetka rebrasto obokana, zunanjščina pa podprta s podporniki v treh stopnjah. Malone takoj, ko je bila dokončana, so opornike povezali z loki preko strehe.

V 17. stoletju so prizidali zvonik in majhno zakristijo, v cerkvi pa sta tudi dve stranski kapeli, ki sta dodatek druge polovice 18. stoletja. Arhitekturo, ki spada v skupino slovenjegoriške pozne gotike, odlikujejo ambiciozni dekorativno-figuralni kamnoseški členi (glavni portal z angeloma, paž – grbonosec, konzoli v obliki moških glav, sakrarij (polička, vsekana v steno, na katerose postavljajo kelih, patena in vrčka med bogoslužjem), okenska krogovičevja, geometrijski sklepniki).

Cerkev so ustanovili plemiči in cehi, katerih grbi so naslikani na podpornikih. Po prezidavi v prvi polovici 16. stoletja so poslikali skoraj vso zunanjščino. Ohranjena je freska Marije Kraljice neba z Jezusom kot Novim Adamom, ki sedita na nebeškem prestolu, angela pa jima muzicirata. Slika je ilustrativen primer zgodnjerenesančnega podajanja prostora. Ohranila so se tudi naslikana krogovičevja pod loki in grbi na opornikih. Od gotskega oltarja je ohranjena atika s kipoma sv. Nikolaja in Krištofa: Kip Marije z Detetom in nov nastavek v stilu zlatih oltarjev sta iz začetka, dodatni ušesi pa iz sredine 17. stoletja. Podoba mučeništva sv. Vida (ki jo zdaj prekriva slika župnijskega zavetnika – bl. Antona Martina Slomška) je iz 18. stoletja. V južni kapeli stoji rokokojski oltar sv. Erazma, najboljše delo v opusu celjskega kiparja Ferdinanda Galla. Slika svetnika je delo Janeza Andreja Straussa, ki je oltar tudi pozlatil in polihromiral, verjetno pa izdelal tudi načrt zanj. Odlični baročni figuri sv. Lovrenca in sv. Valentina ter baročne svetnike so ukradli. V cerkvi so trije predmeti iz kapele na gradu Šalek: kamnit epitaf protestantke Uršule Rosine Rambschüssl iz leta 1626, ikonografsko zanimiva votivna podoba iz leta 1669, naslikana na platno, in bronast zvon iz leta 1555 z napisom »Sancta Maria ora pro nobis«.

Cerkev je spomenik umetnosti na prehodu iz gotike v barok. Kot je že mnoge strokovnjake v preteklosti, tako bo navdušila tudi slehernega romarja, ki jo morda obišče.

 

 

SVETI MIKLAVŽ V BEVČAH

Cerkev sv. Miklavža stoji na griču nad naseljem Bevče. Točen čas izgradnje ni znan, morda je bila dokončana že v času romanike. V gotiki so preoblikovali prezbiterij in na zahodni strani dodali zvonik. V baroku je dobila podobo, kakršno kaže danes: prezbiterij so dvignili za en meter in ga obokali z banjastimi oboki, ladjo so presvodili s češkimi kapami in dodali zakristijo. Notranjost je obogatena s štukaturo kakor mnoge cerkve v Šaleški dolini. Barok je opremil cerkev s kvalitetnimi oltarji rezbarja Ferdinanda Galla.

Glavni oltar je posvečen zavetniku – sv. Miklavžu, stranska pa Najdenju sv. Križa oz. sveti Heleni in sv. Jedrti. Ob sv. Miklavžu stojita kipa sv. Lenarta ter sv. Urha, v atiki pa Bog Oče, sv. Lucija in Apolonija. V 19. stoletju so okoli zvonika postavili novogotsko vežo, veliki oltar je dobil nov tabernakelj, na severno steno pa so namestili preprosto prižnico. Cerkev je obdana z nizkim obzidjem. Posebnost sta križ iz biserne matice ter križev pot (bakrorez).

Cerkev je tipičen primer preproste, arhitekturno ne preveč ambiciozne podružnične cerkvice, ki s svojo preprostostjo vabi na ogled vsakršnega romarja.